Kot Jupiter in
Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije -
Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca. PODATKI O PLANETU NEPTUNU
Kot Jupiter in
Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije -
Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca.
Neptun ima premer 50.538 km na ekvatorju (49.299 km čez pola). Sploščenost planeta znaša 0,02. Neptunova masa znaša 1,0×1026 kg to je 17,2 zemeljskih mas. To pomeni da je planet malo manjši in težji od Urana. Neptun im povprečno gostoto 1.77 g/cm3, Uran pa 1.21 g/cm3.
Neptunov dan traja 17 ur in 52 minut (atmosferske strukture), kar pa ne velja za magnetno os za katero velja da traja dan 16 ur in 3 minute. Temperatura na površju se giblje okoli -220°C. Ubežna hitrost znaša 23,9 km/s. Neptun je vir radijskih valov, kar je bilo mogoče pričakovati, a izkazalo se je, da je vse močno presenetilo magnetno polje. Magnetna os z osjo vrtenja oklepa kot 47°, tako da je glede tega Neptun mnogo bolj podoben Uranu kot Jupitru in Saturnu. Magnetna os tudi ne gre skozi sredino krogle, temveč je od središča oddaljena 10 000 km. Samo magnetno polje je šibkejše kot pri drugih velikanih. Potrjene so aurore, ki so seveda najsvetlejše blizu magnetnih tečajev.
Neptunova atmosfera se sestoji iz 85% vodika , ostali elementi pa so še helij, metan in drugi plini. 50 km nad gostim oblačnim slojem se nahajajo t.i. Metanski cirusi, koprenasti oblaki metanskih kristalov. Sonda Voyager 2, ki je letela mimo Neptuna avgusta leta 1989 je poslala slike velike temne pege, ki se je glede na okoliške oblake premikala s hitrostjo 30 m/s. Voyager 2 je prav tako opazil manjšo temno pego na južni polobli in majhen nepravilen beloblak, ki je obkrožil Neptun vsakih 16 ur in je imenovan kot "Skuter". Lahko je oblak, ki je prišel iz notranjosti atmosfere, toda njegova prava narava ostaja skrivnost. Hubblov vesoljski teleskop (od leta 1996 naprej) pa je na veliko presenečenje vseh posnel slike, na katerih ni bilo niti sledu o veliki temni pegi. Zaznal pa je več manjših peg po vsem planetu, kar priča o veliki atmosferski aktivnosti planeta. Neptun je zelo vetroven planet. Meritve, ki jih je opravljala sonda Voyeger 2, so pokazale da na ekvatorju pihajo vetrovi proti zahodu do 450 m/s, južneje se veter umiri in pod širino 50° preide v vzhodno smer, njegova hitrost dosega do 300 m/s, a se blizu južnega tečaja še enkrat umiri. Najbolj mrzla območja so v zmernih širinah, medtem ko sta pola in ekvatorijalni predeli nekoliko manj mrzli. V glavnem naj bi površje predstavljalo več vrst ledu, med katerimi naj bi bil tudi vodni led. Plast ledu naj bi bila zelo debela, ter naj bi nato počasi prešla v jedro
Jedro naj bi bilo podobno Uranovemu, v glavnem sestavljeno iz silikatov. Voyager je potrdil, da ima Neptun sistem obročev, čeprav je manj očiten kot pri drugih velikanih. Neptun ima pet obročev, poleg njih pa še obstaja tako imenovana ravnina, razpršeni pas snovi iz zelo majhnih delcev. Najizrazitejši je grudasti obroč Adams s treni svetlejšimi loki, ki so morda posledica gravitacijske sile Galatee.